Zakaj bo lahko Evropski zeleni dogovor najboljša stvar, ki se nam je zgodila?

Skupaj 8,297 ogledov.

Na dan Evrope, 9. maja, praznujemo mir in enotnost v Evropi. Z njim se tudi spomnimo na zgodovinsko zelo pomembno Schumanovo deklaracijo, s katero je francoski zunanji minister Robert Schuman l. 1950 predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, ki bi preprečila novo morijo na celini. Zavzel se je za oblikovanje evropske institucije, ki bi skrbela za skupno upravljanje industrije premoga in jekla. Schumanov predlog šteje za začetek povezovanja držav v Evropsko unijo.

 

Zato lahko zdaj, 70 let po Schumanovih dejavnostih, živimo v Evropski uniji (EU). Kaj pa »imamo od EU«, »zakaj je to sploh dobro«, »itak nam vse diktirajo iz Bruslja« in najpogostejša »vse je trikrat dražje« so vseprisotna razmišljanja v javnosti. Je res tako slabo? V KNOFU menimo, da nikakor ne! Živimo namreč v miru (naši stari starši še dobro vedo, kaj pomeni živeti v vojni), obdani smo s prijateljskimi narodi, ki vsi spoštujejo človeško raznolikost in predvsem spoštujejo človekove pravice, imamo možnost delati ali celo imeti svoje podjetje, imamo možnost vplivanja na politiko naših držav,… Ne, nikakor ni vse tako idealno, vendar možnosti izboljšanja vedno obstajajo.

 

Na tem mestu lahko s ponosom omenimo najpomembnejši projekt EU: Evropski zeleni dogovor  (Europe’s green deal), ki predvideva, da Evropa do leta 2050 postane prva podnebno nevtralna celina. Projekt je tako edinstven in velik, da ga je celo vodja EU Ursula von der Leyen poimenovala kot evropsko strategijo, ki je primerljiva s prvimi koraki človeka na Luni. Res je, ta projekt je tako pomemben, da bo zagotovo spremenil delo človeka na Zemlji in, upajmo, tudi prekinil uničevanje prostora, ki nam nudi vse. Naj samo omenimo dve glavni točki strategije Evropski zeleni dogovor:

  1. učinkovitejša raba virov in prehod na čisto, krožno gospodarstvo,
  2. obnova biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja.

 

Projekt je celosten in se dotika vseh sektorjev v naši družbi. Zajema tako možnosti za alternativne, čistejše vire energije, kot tudi spodbuja bolj trajnostni prevoz, spodbuja čistejši gradbeni sektor, teži k bolj trajnostnim in okolju prijaznim proizvodnih ciklih in k ukrepih za zaščito našega občutljivega ekosistema, hkrati pa ukrepih za hitro in učinkovito zmanjšanje onesnaženja. Velikopotezno, kajne?

Kdo bo pa vse to plačal? Seveda vsi prebivalci Evropske unije, saj je Evropska komisija že in še bo prerazporedila celoten proračun EU in vsa razpoložljiva sredstva preusmerila v čistejše projekte. Preprosto povedano: gradnja nove termoelektrarne nikakor ne bo dovoljena, saj bo z zakonodajo prepovedana, sredstva pa preusmerjene k čistejših virom energije.

 

Zadeva se sliši zelo preprosto, ampak zahteva veliko odrekanja, veliko sprememb v proizvodnih procesih in predvsem spremembo vsakodnevnega delovanja in obnašanja vseh prebivalcev EU. Vendar smo prepričani, da nam bo skupaj uspelo. Naši otroci in vnuki bodo spet lahko brezkrbno tekli po gozdu, nabirali zdravilna zelišča ali se kopali v čistem morju in rekah. V Benetkah bodo neprestano videli plavati ribice, v delih Indije bodo spet videli vse do Himalaje in v brazilskem pragozdu bodo plemena v miru živela v naravnem okolju. Evropejci bomo pa zagotovo imeli človeka, ki bo ponovil Armstrongove besede ob prvem koraku na Luni. Komaj čakamo!

 

Več o Evropskem zelenem dogovoru:

https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl

https://www.theguardian.com/world/2020/mar/09/what-is-the-european-green-deal-and-will-it-really-cost-1tn

https://www.gndforeurope.com/

 

 

Mojca Šaver

Zakaj bo lahko Evropski zeleni dogovor najboljša stvar, ki se nam je zgodila?

You May Also Like