Podajajoč intervju s Petro Jazbec, direktorico Zavoda Veles za trajnostni način življenja so.p.

 Petra Jazbec, direktorica Zavoda Veles, socialnega podjetja iz Svinjskega pri Šentjanžu, je skupaj s partnerjem Janezom Jordanom prestopila KNOFov prag že leta 2016, ko sta se na nas obrnila po priporočilu svetovalke na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici.

Svetovala sem jima, da se prijavita na tekmovanje za naj socialno podjetniško idejo, ki jo je takrat organiziral RRA Posavje, na katerem sta zmagala in tako pridobila možnost, da ju brezplačno podpremo z izdelavo profesionalnega poslovnega načrta in promocijo.

Tistega decembrskega dne, ko smo imeli prvi sestanek za nov poslovni načrt, sem bila proti samemu koncu svoje nosečnosti, vendar nisem zato nič manj motivirano in srčno sprejela tega izziva. V njima sem takoj prepoznala velik potencial in močno prepričanje v to, da je trajnostni razvoj, trajnostni način življenja edina pot. Zelo me je navdušilo tudi to, da nista trajnostna le v teoriji, ampak da razvijata konkretne rešitve v to smer, postavljata hiše iz naravnih materialov in prakticirata permakulturno kmetovanje in življenje.

Kasneje sva s Petro postali tesni sodelavki in prijateljici, ki podpirata eno drugo, sama sem se od nje veliko naučila in se učim še vedno. Zagotovo bo ta kratek “podajajoč intervju” članov Skupnosti KNOF inspiriral in podal nekaj novega tudi vam.

 

  1. Kdaj in kaj je bil tvoj odločilen moment, da si se odločila za trajnostno? In kaj zate trajnostno pomeni?

Trajnostno zame pomeni celostno delovanje za dobro ljudi in narave. Sama sem vedno v sebi čutila nekakšen drugačen vzgib za svoje delovanje. Odločitev je padla v drugem letu študija. Takrat sem se prepričala, da res ne mislim biti v sistemu, kot so mi ga do takrat vsi predstavljali. Odločila sem se, da bom živela nekje v naravi, pridelovala hrano in bila obdana s podobno mislečimi ljudmi, pa naj se zgodi karkoli se mora! In ko je bila namera podana, se je pot začela odvijati…

 

  1. Vem, da si veliko potovala, kaj so ti popotovanja dala, nam lahko opišeš kakšen ključen pripetljaj?

Vse poti so bile moja možnost izražanja sebe z neobremenjenostjo odziva okolja. Z vsakim potovanjem se je del mene kristaliziral tudi v vsakdanjem življenju. Ključni dogodek je bil uvid v to, kako srečna sem, ko sem to, kar res sem. In da sem sprejeta.

To, da želim ostati in ustvarjati v Sloveniji, pa mi je vedno potrdila vrnitev v zeleno, zeleno deželo s toliko pitne vode… Tako sem se tudi odločila, da svojo pot trajnosti ustvarim skupaj z drugimi, tu. Doma.

 

  1. Kaj so glede na tvoje izkušnje najlepsa doživetja, izkustva, ki ti jih lahko da trajnostni način bivanja?

Hmmm, včasih je kar težko odgovoriti na to, ko je takšen način tvoj vsakdanjik. In seveda ima svoje izzive kot vsaka stvar.

Meni je izrednega pomena stik z naravo, prilagajanje delavnika, zdrava, doma pridelana hrana in otroka, ki se kotalita po travniku. Še najlepše je, ko pridejo na kmetijo ljudje kot prostovoljci ali udeleženci raznih projektov in se sprostijo, povežejo sami s seboj in spoznajo svojo bistvo. To je začetek poti – spoznati sam sebe.

 

  1. Kaj so po drugi strani najtežje odločitve, ki jih moraš sprejeti, ko greš na trajnostno?

Izzivi so vedno in vsepovsod. Pri takšnem načinu življenja si vedno med prvimi, orješ ledino, utiraš pot. Kar ima svoje čare, potrebuje pa se tudi veliko energije za ozaveščanje in širjenje trajnostnih načel. Sprejmeš izzive, da nisi vedno razumljen in podprt. Ampak saj je vsepovsod tako, mar ne? A živiš naprej in postajaš zgled za bližnjo in širšo okolico.

 

  1. Kako vidite Kmetijo Veles čez 5 let?

Kmetija Veles je prostor, kjer se uresničujejo ideje Zavoda Veles. To je permakulturni poligon, ki povezuje različne trajnostne elemente v celostno doživetje. Čez 5 let vidimo ta prostor, v primerjavi z danes, kot bolje infrastrukturno urejen. S tem lahko tudi širimo našo ciljno publiko in trajnostni način dvignemo na višji nivo, a še vedno pristen in srčen.

  1. Kakšno podporo bi si želeli na poti do te vizije in od koga?

Nekako smo se v teh letih ustvarjanja navadili, da ni nič samoumevno, da nič ne pade z neba. Še dež ne. Mislim, da pričakovanje neke večje finančne podpore in zanašanje nanjo, ni realno. Seveda, se je ne bi branili.

Izkušnje so nam pokazale, da se je vedno našel kdo, ki nas je podprl, ko je bilo to potrebno na različnih nivojih. Tako so nam posamezniki, podjetja, občina Sevnica, Zavod KNOF, Zavod Dobra družba, drugi NVOji, NA MOVIT… nudili potrebno oporo ali podprli idejo. In to nam je dalo zagon za naprej. Z malimi koraki smo že daleč prišli.

Prav tako smo odprti za idejo sodelovanja s podobno mislečimi, ki bi želeli skupaj z nami ustvarjati ali živeti.

 

  1. En nasvet za tiste, ki se šele priklapljajo na trajnostno?

Začnite počasi, z malimi koraki. Naj bodo spremembe v vsakdanjih stvareh. Pomembno je, da začnete. Seveda je dobrodošlo, da greste na različna izobraževanja, obiske trajnostnih pobud, a vse je skoraj brez pomena, če tega ne znamo prenesti postopoma v naš vsakdanjik.

Intervjujala: Mojca Žganec Metelko

 

Podajajoč intervju s Petro Jazbec, direktorico Zavoda Veles za trajnostni način življenja so.p.

You May Also Like