KREATIVNE DELAVNICE V MAJU

V maju se bomo družili in ustvarjali ob sredah

8.5., 15.5., 22.5. in 29.5.2019 ob 16h

v

Krškem

(Stara Šola, tržnica Videm, Kolodvorska 1)

Maj kot najlepši pomladni mesec velja za mesec ljubezni,veselja, mladosti in popolnega preporoda. Je čas prebujanja narave v cvetje polno vonjav in mavričnih barv in svežega zelenja. Je mesec radosti, plodnosti in udejanjanj po dolgi zimi. Višek pomlad je tukaj in poletje je pred vrati. Življenje se razodeva kot obdobje novih začetkov in divje rasti. Tako kot se po drevesih pretakajo novi sokovi, je tudi z ljudmi in vsemi živimi bitji, ki so vsaj malo del naravnih tokov stvar podobna in očarljiva sončna svetloba po mračnih zimskih dneh nudi nove razcvet in novo ustvarjalno energijo. Narava naravnost kliče k ustvarjanju, gibanju, rasti. Sonce je toplejše in nas polni z ustvarjalno energijo.

Rimljani so maj poimenovali po boginji Maji, ki je boginja pomladi in rodovitnosti. Tudi zanje je bil najlepši mesec.

Izvirno slovensko ime za maj je veliki traven, ker je trava mnogo višja kot aprila (mali traven). Naši predniki so bili tesno povezani z naravo in so mesece imenovali po dogajanjih na poljih in travnikih. Z začetkom maja se je po vaseh začelo vasovanje fantov pod okni deklet. Fantje so peli in klicali dekleta pod okni njihovih domov.

Maja praznujemo tudi praznik delavstva in vseh delavnih ljudi. V navadi je, da se na predvečer prvega maja organizirajo kresovanja in kurijo kresovi.

Zanimivost meseca maja je tudi ta, da se noben drug mesec v letu ne začne na isti dan v tednu, kot mesec maj. Letos se maj začne na sredo in noben drug mesec v tem letu se ne začne na sredo.

Kreativne delavnice so ena od možnosti, da se vzamemo v roke in veselo lotimo prenove iz starega v novo. Sledili bomo preporodu iz starega v novo in spoštovali preteklost in ji vdihnili novo življenje. Ljubezen, ki je danes že rahlo iztrošena in prevečkrat nudi sama razočaranja, bomo spremenili v ljubezen do sebe in preizkušali samodisciplino, ki je ključnega pomena za bolj vesel in majevski pogled na svet. Višek pomladi kliče k spremembi, rasti, novim znanjem in izkoriščanju skritih spretnosti, ki so ključnega pomena pri napredovanju in uspehu. Maj je lahko za vse nas mesec osebnostne rasti in celostnega dojemanja ljubezni, medsebojnih odnosov in zrelega in odgovornega odnosa do ljudi, vsega živega in okolja.

Sredina srečanja bomo izkoristili za prenovo kakšnega oblačilnega kosa ali že uporabljenega izdela in mu navdihnili novo dimenzijo. Vse kar počnemo je naša kreacija in naša izbira in naša gonilna nit je:

RETHINK

Refuse, Reduce, Re-use, Repair, Re-gift, Recover, Recycle

Uživajte & vabljeni!

Mag. um. Saša Gornik

Onesnaževanje planeta je zunanji pokazatelj notranjega onesnaženja, neozaveščenosti

Kljub temu, da vsi vemo za problematiko onesnaževanja okolja, globalnega segrevanja, izumiranja določenih vrst živali in rastlin, se redkokdo zaveda, da smo vsi odgovorni, da nekaj spremenimo in prispevamo svoj del k reševanju planeta. Ampak kako? Najlažje nam je reči, jaz bi rad to spremenil, ampak ne morem, ker milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu delajo drugače. To je res, so pa tudi posamezniki, ki se zavedajo svoje odgovornosti in delajo v skladu z njo. Za zgled si raje vzemimo njih. Saj vsak lahko prevzame odgovornost samo zase in za svoja dejanja. Kako in kje začeti? Začnimo pri sebi, znotraj sebe. Tu se začnejo dogajati spremembe. Delajmo na sebi, svoji osebnostni rasti, upočasnimo tempo, bodimo mirni in si vzemimo čas zase in za stvari, ki si jih želimo. Bodimo hvaležni za vse kar imamo, saj ni nič samoumnevno. Bodimo srečni. Naša zunanjost je le odraz naše notranjosti, naša dejanja so le odraz tega kakšni smo sami s sabo. Nekdo, ki ima sebe rad, ima tudi druge. Nekdo, ki ceni sebe, ceni tudi svoje bližnje, okolico, naravo, ves planet. Torej, ko bo v naši notranjosti vse dobro, mirno in lepo, takrat bo tako tudi v naši zunanjosti in v naši okolici. Zavestno sprejmimo odgovornost za svoje misli in dejanja. Saj ko delujemo zavestno ne škodimo sebi, bližnjim, okolici in planetu. Trudimo se ozavestiti še ostale, počasi nam bo uspelo. Saj vsak, ki pri sebi naredi majhno spremembo to vpliva na vse. In veliko majhnih sprememb prinese veliko spremembo, spremembo miselnosti in ozaveščanja. Kdaj začnemo? Zdaj. Zdaj je edini trenutek v katerem lahko nekaj spremenimo. Zdaj se zavestno odločimo in sprejmimo odgovornost za svoj notranji prostor, ker kdor živi zavestno in v skladu z višjim dobrim okolja ne onesnažuje. Narava nam vse da, bodimo dobri z njo.

Avtor članka: Anita Obradović

Ali veste, kako (ne)zdrava so vaša nova oblačila?

Študije iz leta 2014 so pokazale skrb vzbujajoče dejstvo, da so škodljive kemikalije prisotne v skoraj vseh novih oblačilih in to ne glede na cenovni razred blagovnih znamk (od H & M do Diorja in Versaceja). Študija Nacionalnega inštituta za varovanje zdravje (NIJZ) je v analizi ugotovila, da nekatere kemikalije sodijo med t. i. kemijske povzročitelje hormonskih motenj, ki negativno vplivajo na neplodnost in celo na razvoj zarodka, saj motijo delovanje spolnih organov in žleze ščitnice. Druge kemikalije, kot so perfluorirane kemikalije, imajo lahko negativne učinke na imunski sistem in v velikih količinah (ki so bile npr. najdene v kopalkah) celo povzročajo raka.

Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je največ kemikalij ravno v otroških oblačilih. Skrivajo pa se v raznih potiskih junakov iz risank in drugih motivov, ki krasijo oblačila otrok, od spodnjega perila pa do bunde. Ali ste vedeli, da lahko mešanice kemikalij v otroških oblačilih (tudi pri manjših odmerkih) vplivajo na reproduktivni sistem in hormonsko ravnovesje otrok? Nacionalni inštitut za varovanje zdravje (NIJZ), da so otroci še posebej občutljivi, saj še nimajo dovolj dobro razvitega sistema za presnovo kemikalij. Žal so škodljive kemikalije odkrili tudi v izdelkih, narejenih iz ekološkega bombaža, ki ga že najdemo po trgovinah. Bombaž je že zrastel na ekološki način, obdelan, pobarvan in potiskan pa je bil z istimi strupi kot druga oblačila.

Najbrž si mislite, pa saj imamo zakone in zdravstvene inšpektorje, ki prekontrolirajo vse izdelke, kajne? Žal so v EU-ju ftalati, ki se večinoma »pretihotapijo« iz uvoza, dovoljeni! (uredba REACH 1907/2006). Ironično je, da ima še Kitajska glede tega bolj stroške zakone J

Kaj lahko naredite?

Mamice si lahko vsaj za otroke sposodijo že rabljena oblačila, ki so bila večkrat že oprana in vsebujejo manj škodljivih kemikalij. Z nakupom rabljenih oblačil, namesto novih, prispevajo tudi k ohranitvi okolja, pa tudi manj obremenjujejo družinski proračun. Lahko tudi pobrskate po spletu za izdelki iz ekoloških vlaken, obdelanih z naravnimi barvili, brez uporabe strupenih kemikalij, vendar je teh bolj malo na trgu, pa še precej draga so, zaradi dražjih naravnih surovin.

Veliko izbiro rabljenih otroških in tudi odraslih oblačil lahko najdete tudi v vašem domačem kraju, v trgovini Stara šola v Sevnici, ki se po novem nahaja na Trgu svobode 13 (bivši Peko). Trgovina je odprta vsak dan od 8h do 16h, ob sobotah do 12h.

Stara šola – smešne cene, resen namen!

Več na www.starasola.si

Vir: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/skodljive-kemikalije-v-oblacilih-lahko-vplivajo-na-plodnost/330458

Podajajoč intervju

 Petra Jazbec, direktorica Zavoda Veles, socialnega podjetja iz Svinjskega pri Šentjanžu, je skupaj s partnerjem Janezom Jordanom prestopila KNOFov prag že leta 2016, ko sta se na nas obrnila po priporočilu svetovalke na Zavodu za zaposlovanje v Sevnici.

Svetovala sem jima, da se prijavita na tekmovanje za naj socialno podjetniško idejo, ki jo je takrat organiziral RRA Posavje, na katerem sta zmagala in tako pridobila možnost, da ju brezplačno podpremo z izdelavo profesionalnega poslovnega načrta in promocijo.

Tistega decembrskega dne, ko smo imeli prvi sestanek za nov poslovni načrt, sem bila proti samemu koncu svoje nosečnosti, vendar nisem zato nič manj motivirano in srčno sprejela tega izziva. V njima sem takoj prepoznala velik potencial in močno prepričanje v to, da je trajnostni razvoj, trajnostni način življenja edina pot. Zelo me je navdušilo tudi to, da nista trajnostna le v teoriji, ampak da razvijata konkretne rešitve v to smer, postavljata hiše iz naravnih materialov in prakticirata permakulturno kmetovanje in življenje.

Kasneje sva s Petro postali tesni sodelavki in prijateljici, ki podpirata eno drugo, sama sem se od nje veliko naučila in se učim še vedno. Zagotovo bo ta kratek “podajajoč intervju” članov Skupnosti KNOF inspiriral in podal nekaj novega tudi vam.

 

  1. Kdaj in kaj je bil tvoj odločilen moment, da si se odločila za trajnostno? In kaj zate trajnostno pomeni?

Trajnostno zame pomeni celostno delovanje za dobro ljudi in narave. Sama sem vedno v sebi čutila nekakšen drugačen vzgib za svoje delovanje. Odločitev je padla v drugem letu študija. Takrat sem se prepričala, da res ne mislim biti v sistemu, kot so mi ga do takrat vsi predstavljali. Odločila sem se, da bom živela nekje v naravi, pridelovala hrano in bila obdana s podobno mislečimi ljudmi, pa naj se zgodi karkoli se mora! In ko je bila namera podana, se je pot začela odvijati…

 

  1. Vem, da si veliko potovala, kaj so ti popotovanja dala, nam lahko opišeš kakšen ključen pripetljaj?

Vse poti so bile moja možnost izražanja sebe z neobremenjenostjo odziva okolja. Z vsakim potovanjem se je del mene kristaliziral tudi v vsakdanjem življenju. Ključni dogodek je bil uvid v to, kako srečna sem, ko sem to, kar res sem. In da sem sprejeta.

To, da želim ostati in ustvarjati v Sloveniji, pa mi je vedno potrdila vrnitev v zeleno, zeleno deželo s toliko pitne vode… Tako sem se tudi odločila, da svojo pot trajnosti ustvarim skupaj z drugimi, tu. Doma.

 

  1. Kaj so glede na tvoje izkušnje najlepsa doživetja, izkustva, ki ti jih lahko da trajnostni način bivanja?

Hmmm, včasih je kar težko odgovoriti na to, ko je takšen način tvoj vsakdanjik. In seveda ima svoje izzive kot vsaka stvar.

Meni je izrednega pomena stik z naravo, prilagajanje delavnika, zdrava, doma pridelana hrana in otroka, ki se kotalita po travniku. Še najlepše je, ko pridejo na kmetijo ljudje kot prostovoljci ali udeleženci raznih projektov in se sprostijo, povežejo sami s seboj in spoznajo svojo bistvo. To je začetek poti – spoznati sam sebe.

 

  1. Kaj so po drugi strani najtežje odločitve, ki jih moraš sprejeti, ko greš na trajnostno?

Izzivi so vedno in vsepovsod. Pri takšnem načinu življenja si vedno med prvimi, orješ ledino, utiraš pot. Kar ima svoje čare, potrebuje pa se tudi veliko energije za ozaveščanje in širjenje trajnostnih načel. Sprejmeš izzive, da nisi vedno razumljen in podprt. Ampak saj je vsepovsod tako, mar ne? A živiš naprej in postajaš zgled za bližnjo in širšo okolico.

 

  1. Kako vidite Kmetijo Veles čez 5 let?

Kmetija Veles je prostor, kjer se uresničujejo ideje Zavoda Veles. To je permakulturni poligon, ki povezuje različne trajnostne elemente v celostno doživetje. Čez 5 let vidimo ta prostor, v primerjavi z danes, kot bolje infrastrukturno urejen. S tem lahko tudi širimo našo ciljno publiko in trajnostni način dvignemo na višji nivo, a še vedno pristen in srčen.

  1. Kakšno podporo bi si želeli na poti do te vizije in od koga?

Nekako smo se v teh letih ustvarjanja navadili, da ni nič samoumevno, da nič ne pade z neba. Še dež ne. Mislim, da pričakovanje neke večje finančne podpore in zanašanje nanjo, ni realno. Seveda, se je ne bi branili.

Izkušnje so nam pokazale, da se je vedno našel kdo, ki nas je podprl, ko je bilo to potrebno na različnih nivojih. Tako so nam posamezniki, podjetja, občina Sevnica, Zavod KNOF, Zavod Dobra družba, drugi NVOji, NA MOVIT… nudili potrebno oporo ali podprli idejo. In to nam je dalo zagon za naprej. Z malimi koraki smo že daleč prišli.

Prav tako smo odprti za idejo sodelovanja s podobno mislečimi, ki bi želeli skupaj z nami ustvarjati ali živeti.

 

  1. En nasvet za tiste, ki se šele priklapljajo na trajnostno?

Začnite počasi, z malimi koraki. Naj bodo spremembe v vsakdanjih stvareh. Pomembno je, da začnete. Seveda je dobrodošlo, da greste na različna izobraževanja, obiske trajnostnih pobud, a vse je skoraj brez pomena, če tega ne znamo prenesti postopoma v naš vsakdanjik.

Intervjujala: Mojca Žganec Metelko

 

INTERVJU Z VODJO KNOF SKUPNOSTI- MOJCO ŽGANEC METELKO

 

Zamisel za ta intervju se mi je porodila, ko sem vstopila v njihovo podjetje kot nova oseba na dvo mesečno usposabljanje na delovnem mestu, kjer naj bi mi pomagali razvijati in uspeti v svoji ideji. Kot uporabnica socialne pomoči sem bila lansko leto vključena v polletno socialno aktivacijo SUNK, ki jo je v Sevnici izvajala Knof skupnost. Že v sami aktivaciji smo prišli do skupne točke, da bi lahko svoje talente na področju kulture in umetnosti pri njih v inkubatorju razvijala in okrepila. Tako sem se prvi delovni dan po novoletnih praznikih z vlakom iz Sevnice zapeljala v Krško, se sprehodila do Kolodvorske 1, tržnica 1. nadstropje, kjer je sedež KNOF skupnosti, trgovina STARA ŠOLA in LASERSKI STIKALNIK.

Ob spoznavanju njihovih prostorov, osebja in načina delovanja sem imela nekaj vprašanj, ki sem jih postavila vodji Mojci Ž. Metelko in vem, da bo to zanimivo tudi vam bralcem, da dobite boljšo predstavo, kako deluje to podjetje.

Zakaj ime stara šola? »Začelo se je prav v stari Osnovni šoli v Boštanju, kot star stil trgovine, kjer je bil cilj nadaljnje uporabe izdelkov, se pravi varčno, da ne gre v smeti in se uporabi naprej in tudi cenovno zelo ugodno. Med oblačili so še sedaj zelo dobro ohranjeni izdelki že propadlih znanih firm kot so: LABOD, MURA, JUTRANJKA.« – V Jutranjki sem tudi jaz, ki tole pišem dolga leta delala kot šivilja in vem, da je bila kvaliteta vedno na prvem mestu. Sem dobila kar nostalgijo po tistih časih a sem se hitro zbrala in postavila naslednje vprašanje.

Od kje ime KNOF? »KNOF je sevniško ime skupine mladih, sestavljen iz začetnic besed KREATIVNOST NAM OHRANJA FANTAZIJO in nima nobene veze z gumbom, kot nekateri mislijo. Je pa res, da knofi- gumbi držijo skupaj in so tudi všečna dizajnerska oblika.«

Zakaj krško? »V Sevnici se ni dalo več razvijati in napredovati. Ponudila se je priložnost ZDRUŽENJA SOCIALNE EKONOMIJE SLOVENIJE, nastajala je nova ekipa, ustvarjalo se je nekaj  prepoznavnega, velikega. V najem smo dobili ta super velik prostor 270 kvadratnih metrov, najprej smo imeli samo butik STARA ŠOLA, leta 2013 smo ustanovili INKUBATOR in ga prestavil sem v ta prostor. Imamo skupno pisarno, zelo dobro kreativno skupnost. TRAJNOSTNI RAZVOJ POSAVJA je rdeča nit našega podjetja. Imamo na voljo pisarno za razne dogodke, ki se jo da najeti. Tu je še naša nova ponudba FABLAB – LASERSKI STIKALNIK, to je odprta tehnološka delavnica strojev kot so: LASER, CNC STRUŽNICA, 3D TISKALNIK. Imamo dva mentorja, ki se na to spoznata in sta na voljo zainteresiranim. Krško je središče Posavske regije, zato nam je tudi idealno mesto delovanja. Na Srednji šoli Krško izvajam podjetniški krožek in s tem spodbujam mlade k razvijanju kreativnosti in podjetnosti, kar verjamem, da jim prav pride v življenju.«

Kje se vidite kot KNOF čez pet let? »Imam zelo dober občutek, smo sveži na tem področju in verjamem, da doprinašamo nekaj novega kraju. Ljudje se dobro odzivajo in jih zanima naše delovanje. V Krško želimo pripeljati zdravo, svežo in zeleno klimo, samemu kraju dati zanimiva doživetja ob raznih dogodkih in popestriti sam prostor na tržnici.«

Kako ste sprejeti v občini krško in kaj nudite občini oziroma občanom? »Sicer še premalo vedo za nas, vendar nas stranke same najdejo – dobro ime se samo hvali. Želimo najti pravi fokus, smo podjetje in se tudi na podjetni način lotevamo projektov. Delamo individualne zgodbe, ki postajajo uspešne. Zakaj? Vsak ima vsaj en talent in v KNOFU nudimo podporo, da se talent zgodi in razvije, ga motiviramo, mu pomagamo dvigniti samozavest in opogumiti, da naredi korak naprej k uspehu.«

Ob teh odgovorih na moja vprašanja mi je kar nekaj reklo, da sem na pravem mestu in da se ob njihovi pomoči le nekaj premakne naprej, da tudi meni zasveti zelena luč in končno nekaj naredim iz sebe, seveda z močjo volje in trdega dela. Hvala KNOFU in Mojci za odgovore in seveda za sprejetje v svojo ekipo.

Sevnica, 9.1.2019                                                                                Irena Ameršek

Levo na sliki Mojca Žganec Metelko (vodja KNOF SKUPNOSTI), poleg nje avtorica članka Irena Ameršek (foto: Marko Jakopič)